Društvo za pomorsko pravo Slovenije ima svoje korenine že v času pred osamosvojitvijo Slovenije leta 1991, saj je delovalo v obliki koprske in ljubljanske sekcije Jugoslovanskega društva za pomorsko pravo. Med najbolj aktivnimi Slovenci v okviru bivšega zveznega društva je treba omeniti Antona Kariža in Rasta Plesničarja, ki sta skupaj s kolegi pripravila »privez« za tedaj še nesluteno samostojno slovensko društvo.

V začetku decembra 1991 je v času svojega študijskega bivanja v Kanadi sedanji predsednik društva predlagal Antonu Karižu, tedanjemu vodju društva za pomorsko pravo (sekcije Koper v okviru bivšega Jugoslovanskega društva), da skliče sejo, na kateri je bila med drugim obravnavana potencialna včlanitev bodočega novega društva v Mednarodni pomorski odbor (Comité Maritime International - CMI). Le dan po mednarodnem priznanju samostojne Republike Slovenije je bilo 16. januarja 1992 v Portorožu ustanovljeno (prvo samostojno, neodvisno, slovensko) Društvo za pomorsko pravo Slovenije s sedežem v poslovnih prostorih Splošne plovbe na Obali 55 v Portorožu. Za predsednika je bil izvoljen mag. Gregor Velkaverh, v izvršnem odboru pa so bili še prof. dr. Marko Ilešič, mag. Andrej Pirš in Rasto Plesničar. Tajnik društva je bil Anton Kariž, koordinator dela društva dr. Marko Pavliha, v nadzorni odbor pa so bili izvoljeni (sedaj na žalost že pokojni) Jože Možek, Lojze Peric in mag. Josip Rugelj.

Društvo je bilo ustanovljeno z namenom, da proučuje pomorsko pravo, pospešuje in krepi njegov razvoj ter ugled, sodeluje z državnimi organi pri oblikovanju in sprejemanju pomorskopravnih predpisov, sodeluje pri mednarodni unifikaciji pomorskega prava, si prizadeva za harmonizacijo slovenskega pomorskega prava s pravnim redom Evropske unije, kakor tudi pomaga in svetuje fizičnim in pravnim osebam na področju pomorskega prava (5. člen Statuta). Svoje naloge uresničuje predvsem z organiziranjem strokovnih posvetovanj in diskusijskih sestankov (»okroglih miz«), sodelovanjem na sejah CMI in s proučevanjem ter dajanjem predlogov k mednarodnim sporazumom in domačim predpisom (6. člen Statuta).

V CMI je bilo društvo sprejeto proti koncu leta 1993. CMI deluje že od leta 1897 in kot posebna nevladna mednarodna organizacija združuje več kot petdeset nacionalnih društev za pomorsko pravo. Mednarodni pomorski odbor je v dobrih sto letih obstoja botroval številnim mednarodnim pomorskim konvencijam in tako znatno prispeval k unifikaciji pomorskega prava, zato je članstvo v tovrstnem združenju izjemno pomembno za delovanje slovenskega društva.

V svojem prvem »samostojnem« obdobju je društvo z odprtim pismom vladi javno opozorilo na zanemarjeno vlogo pomorstva v Sloveniji, organiziralo okroglo mizo o tako imenovanih Hamburških pravilih in aktivno sodelovalo pri pripravi novega Pomorskega zakonika, sprejeto pa je bilo tudi v Zvezo društev pravnikov Slovenije.

Sedež društva

Zaradi zagotovitve popolnoma nevtralnega položaja smo v letu 1997 spremenili sedež društva in ga preselili na Univerzo v Ljubljani, Fakulteto za pomorstvo in promet, Pot pomorščakov 4, 6320 Portorož. Pri tem moramo poudariti izjemne zasluge dosedanje »gostiteljice« društva, Splošne plovbe, ki jih je imela in jih še vedno ima za razvoj in delovanje društva.

Članstvo

Redni člani

Ob ustanovitvi je društvo štelo okoli 20 članov, danes pa jih ima že skoraj 90. Članstvo je interdisciplinarno in se pomlajuje.

Titularni člani Mednarodnega pomorskega odbora (CMI):

Na podlagi predloga občnega zbora društva je skupščina CMI izvolila naslednje slovenske titularne člane (Titulary Members):

• prof. dr. Marka Ilešiča;
• Đorđa Ivkovića;
• Antona Kariža;
• prof. dr. Marka Pavliho;
• mag. Andreja Pirša in
• mag. Josipa Ruglja.

Okrogle mize in druga pomembna srečanja

Društvo je organiziralno naslednje strokovne okrogle mize, katerih vsebina je razvidna iz objavljenih člankov:

• Hamburška pravila;
• Pomorski zakonik;
• pomorski spori in začasne odredbe;
• vpisnik ladij;
• pomorska pilotaža (obisk g. Toppa, predsednika Evropskega združenja pomorskih pilotov – EMPA);
• pogodba o pristaniško-prekladalnih storitvah;
• pomorski privilegiji in kolizije zakonov (obisk prof. Tetleyja);
• novosti v prevoznih zavarovanjih;
• predstavitev knjige mag. Andreja Pirša o transportnih zavarovanjih;
• izkušnje hrvaških kolegov pri spreminjanju Pomorskega zakonika;
• predstavitev dveh knjig prof. dr. Marka Pavlihe o prevoznem pravu in zavarovalnem pravu;
• predavanje o razmejitvi Piranskega zaliva in dostopu Slovenije do mednarodnih voda;
• izredni občni zbor ob obisku prof. dr. Attarda.

Izobraževanje

Društvo je nekaj finančnih sredstev pridobilo z organiziranjem naslednjih okroglih miz in posvetovanj:

• okrogla miza o nakladnici za Zvezo pomorsko prometnih agencij Slovenije;
• predavanje o pogodbi o pristaniško-prekladalnih storitvah za Zvezo pomorsko prometnih agencij Slovenije;
• enodnevno strokovno izobraževanje o novem Pomorskem zakoniku za Luko Koper;
• enodnevno strokovno izobraževanje o pomorskem pravu Evropske unije za Luko Koper (29. marca 2002).

Drugi projekti

Med drugimi projekti lahko omenimo zlasti naslednje:

• opozarjanje slovenske vlade na zanemarjeno vlogo pomorstva v Sloveniji;
• sodelovanje pri nastajanju Pomorskega zakonika;
• sodelovanje s katedro za pomorsko in prometno pravo na Fakulteti za pomorstvo in promet (vsi člani katedre so aktivni člani društva);
• sodelovanje z Zvezo društev pravnikov Slovenije (predsednik društva je član izvršilnega odbora);
• sodelovanje s Pravniškim društvom ljubljana;
• sodelovanje z Društvom pravnikov Obale in Krasa;
• sodelovanje s Hrvaškim društvom za pomorsko pravo (predsednik društva je član);
• oblikovanje spletne strani.

Načrti za prihodnost

Društvo bo še naprej organiziralo okrogle mize o različnih aktualnih pomorskopravnih temah in aktivno sodelovalo z Mednarodnim pomorski odborom. Na vsakem koraku si bomo prizadevali, da bo pretirano centralistično in kontinentalno usmerjena država v večji meri spoštovala Resoluciji o pomorski usmeritvi Republike Slovenije iz leta 1991, ki je žal prevečkrat mrtva črka na papirju. Med drugim želimo okrepiti sodelovanje z drugimi sorodnimi društvi, zlasti s hrvaškim in italijanskim, prav tako pa bi lahko pomagali pri ustanavljanju društev iz držav v razvoju. Povečati je treba članstvo in pridobiti več finančnih sredstev, ki so nujna za uspešno delo društva. Upamo, da bo vedno več članic in članov pripravljenih aktivno pomagati pri naših pomorskopravnih podvigih.